NOVAKOVA DOMAČIJA Z MLINOM
NOVAKOV MLIN Novakov mlin je postavljen na levem bregu reke Reke. Do mlina je speljana 210 m dolga in 3 m širka mlinščica. Na začetku je zapornica, s katero regulirajo dotok vode. Čez mlinščico vodi mostiček. Mlin je dolga leta sameval, zato ga je načel zob časa. Zaradi vremenskih neprilik je najprej začelo propadati kolo, za tem mlinski mehanizem in nakaj časa ni bilo slišati ropotanja mlina. Po letu 1995 ga je začela družina Dolgan obnavljati. Leta 1999 so bila večja dela na mlinu zaključena in mlinsko kolo so poskusno zagnali ob praznovanju petdesetega rojstnega dne lastnice Lidije Dolgan. Mlin je zgrajen iz flišnega kamna, njegovo ostrešje je iz jelovine. Streha je prekrita iz kupami. Na eni strani odtočnega kanala stoji veliko mlinsko kolo, narejeno iz hrastovega lesa. V mlinu je svetlo, saj svetloba pada v prostor skozi pet oken. V mlin vodi dvoje vrat. Ob vstopu v prostor nam pogled seže na vsipalnik in na mlinska kamna. Lopatasta mlinska kolesa so gonila črni in beli par kamnov. Pšenico so mleli na belem, koruzo pa na črnem kamnu. Pri mletju pšenice so uravnavali razmik kamnov z dviganjem ali spuščanjem vrtečega kamna, kar je omogočilo mletje mehkejše ali ostrejše pšenične moke. Pri velikem razmiku med kamnoma se je zrno oluščilo, potem pa so z vračanjem očuščenega zrna v drobno mletje dobivali najbolj kakovostno moko. Če sta imela kamna minimalni razmik, se je zrno mlelo z otrobi vred in tako so dobili polbelo moko. Na steni je mlinska omarica, v kateri je shranjen ključ, s katerim uravnavajo vijake za mletje žit. Nepogrešljivi predmeti v mlinu so bili še sito, vejance za moko, metle, vreče, merilniki in tudi tintni svinčniki za označevanje vreč. Žito za mletje so vozili in nosili v mlin kmetje iz bližnje in daljne okolice (iz Merč, Hrušice, Smrij...). Žito so prinašale predvsem ženske v belih platnenih torbah in ovčjih mehovih. Zrnje so nosile v vrečah, ki so si jih z oprto privezale na hrbet. Noč so včasih prespale kar pri Novakovih, zjutraj pa so se z moko odpravile domov. Mletje so redko plačevali z denarjem, največkrat z mericami. Mlinarjev zaslužek je bila desetina opravljenega mletja od vreče. Vsa dela v mlinu je največkrat opravljal gospodar. Za čistočo in red je skrbela gospodinja.  "Od julija do božiča smo imeli največ dela. Ustavili smo se le tedaj, ko je bilo potrebno naostriti (klepati) kamne, montirati nove, popravljati mlin in mlinska kolesa.  Delovanje mlina je bilo odvisno od moči reke in sušnosti. Hišna vrata so bila vedno gostoljubno odprta vsem ljudem, celo petlarjem. Predvsem pozimi, ko ni bilo dela na polju, je bila naša hiša prijeten gostitelj," je pripovedovala gospa Ivana Novak. Kuhinja   l   Sobe v pritličju   l   Sobe v nadstropju   l   Gospodarski objekt   l   Novakov mlin
© 2017 Novakova domačija z mlinom
Kontaktirajte nas! Novakova domačija z mlinom Topolc 75/C, 6250 Ilirska Bistrica, Telefon: 05/ 71 45 987 05/ 71 44 293 GSM: 051/ 332 973 040/ 798 272 E-pošta: tomaz.dovgan@gmail.com
Lokacija
Podatki na zemljevidu © 2014 Pogoji uporabe